Kras je krasen

Kras

Kras je pokrajina med Tržaškim zalivom, Brkini in Vipavsko dolino. Strokovno ji rečemo tudi matični Kras, ki je s svojim slovenskim imenom označil številne posebne pojave in dogajanja v naravi. Beseda Kras je od slovenskega poimenovanja prešla v veliko svetovnih jezikov. Kras je dal ime tudi vedi, krasoslovju, ki se ukvarja z raziskovanjem kraških pojavov. Kajti Kras je pokrajina, ki je še enkrat večja po obsegu vsega kar označujemo s tem imenom, saj ima še en ̋svet ̋ pod površjem, s številnimi jamami in podzemnim vodnim bogastvom.

Vino

Tanka plast zemlje, ki prekriva pusta kamnita tla, pomanjkanje površinskih vodotokov, vetrovno podnebje in bližina morja ustvarjajo na Krasu idealno okolje za gojenje vinske trte. Okolje sicer ni obsežno, a vinogradniki in vinarji ustvarja- jo veliko kakovostnih vin z oznako DOC Carso (ZOP Kras). To so predvsem avtohtona vina, kot so vitovska, malvazija, teran in glera, a tudi chardonnay, sauvignon, merlot in refošk. Sladki prošek naj bi dobil svoje ime prav po Proseku na kraški planoti, kjer so že pred stoletji pridelovali t.i. proseška vina, ena najboljših v Evropi.

Olje

Na Krasu raste oljka na najbolj poslednjih naravnih okoljih, kjer so še pogoji za njeno uspešno rast in plodnost. Prav za- radi te neprestane borbe za obstoj, dajejo kraške oljke enega najboljših, najbolj plemenitih oljčnih olj v Evropi. Čeprav so bile oljke v ta tla trdo zakoreninjene že v času starih Rimljanov, jih je poledica leta 1929 skoraj popolnoma uničila. A to ni prelomilo tradicije tržaškega oljkarstva, ki se ponaša z značilnostmi in posebnostmi ekstra deviškega oljčnega olja. Zanj so oljkarji pridobili priznanje DOP Tergeste (ZOP Trst). Najbolj množična sorta oljke je danes bianchera ali belica. To je sad dolgoletne selekcije in predstavlja kar 60 odstotkov vseh nasadov. Njeno ime nam pove, da se barva oljke spremeni kasneje, počasi, postopno in le ob polni zrelosti sadeža. Druge lokalne sorte so leccino, pendolino, maurino, frantoio in leccino del corno. Ljubezen mesta Trsta do oljkarstva se izraža predvsem s sejmom Olio Capitale. To je najpomembnejši italijanski sejem, ki je v celoti posvečen ekstra deviškemu oljčnemu olju.

Sir

Stoletja sta bili na Krasu razviti ovčereja in kozjereja. Pastirstvo je bila temeljna kmetijska panoga že v prazgodovini. Pastirji so s svojimi čredami izkoriščali celo kraške jame za zatočišča. Ovce in koze so se veliko bolj kot krave prilagajale kraškim pašnikom brez vodnih virov. Pred približno sto leti je prišlo do večjih sprememb, saj je govedo postajalo vse bolj pomembno in predvsem številčno. Danes so glavne domače živali krave, ki dajejo mleko za izdelavo mlečnih izdelkov, med katerimi je tudi sir. Proizvajalci mlečnih proizvodov ponujajo vrhunske izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. Naravno kraško okolje je najboljša paša za te živali in hkrati argument vrhunske kakovosti mlečnih izdelkov iz njihovega mleka. Siri z aromami kraških trav so Nanoški sir, sira Tabor in Mlet, pravi posebnež je sir Jamar, ki dozoreva v 70 metr- ski globini kraške jame pod kmetijo Zidaričevih.

Med

Danes na tržaškem Krasu deluje približno sto manjših in srednje velikih čebelarjev, ki imajo na tem območju kakih
tisoč panjev s čebeljimi družinami. Kras je namreč odlično naravno okolje za razvoj čebelarstva: tu uspeva in cveti tako sredozemsko kot celinsko rastlinje. Zaradi tega se nektar, ki ga proizvajajo čebele na tem območju, razlikuje od ostale italijanske proizvodnje po posebni aromi. Najpogostejši so cvetlični, lipov, akacijev in med rešeljike ali rašeljike. Slednjega nabirajo čebele na drevesih ali grmih (Prunnus mahaleb), ki so na Krasu dokaj pogosti.

Zelišča

Okuse Krasa dodatno bogatijo vonji in okusi kraških zelišč. Ta so tako rekoč obvezne sestavine za pripravo tipičnih kraških proizvodov in jedi. Ena od pomembnih značilnosti kraške kuhinje je namreč prežetost s posebnimi okusi in vonji. Med najbolj pogostimi kraškimi zelišči sta šetraj in koromač. Zelišča izkoriščajo za pripravo dragocenih naravnih izvlečkov in za začinjenost morske soli. Slednja ja prava lokalna gastronomska poslastica, ki jo pripravljajo s soljo iz Sečoveljskih solin v bližini slovenskega Pirana.
V kraški kuhinji so imele dišavnice vedno pomembno mesto. Brez njih si nekaterih jedi skorajda ne moremo predsta- vljati. V pomladnem obdobju so bile to jajčne omlete ali frtalje, obogatene z raznimi mladimi dišavnicami, iz katerih so ljudje poleg hranljivosti črpali tudi zdravilne snovi. Med temi dišavnicami sta bila pogosta majaron, ki je nenadomestljiv v golažih, pečenkah, žvacetu in šupetah, tudi v kuhanih štrukljih in koromačevo cvetje, ki je lahko obogatilo vso hrano: od suhih mesnin, svinjskega mesa, rib, jajc do zelenjave in sladic.

Kava

Kavna tradicija Trsta sega v osemnajsto stoletje, ko je mesto postalo prosto pristanišče. Vanj so dovažali zrna kavovca s svetovnih plantaž. V Trstu torej že več kot 200 let predelujejo in pražijo kavo ter ustvarjajo aromatične kavne mešanice. Zlasti v 20. stoletju je Trst postal svetovno znan po odlični kavi. Kavo tukaj pijejo s posebnim slogom in za pitje veljajo posebni obredi. Mesto še danes slovi po številnih pražarnah kave, ki jih lahko po predhodnem dogovoru tudi obiščete. Elegantne tržaške zgodovinske kavarne so prava turistična atrakcija. V njih se zbirajo tako turisti kot književniki, pogosto v njih prirejajo razstave in koncerte.